Kegljanje je med paraplegiki vse bolj priljubljena in vse bolj množična športna panoga. Kegljati so najprej začeli prekmurski paraplegiki in tetraplegiki. To ni naključje, saj imajo vrsto vrhunskih neinvalidnih vzornikov. Kegljanje se je za tem kmalu razširilo na vsa pokrajinska društva paraplegikov, ki prirejajo različna tekmovanja in meddruštvene turnirje. Med njimi tudi spominska tekmovanja. Najprej je kegljaško tekmovanje v spomin na pionirja kegljanja med paraplegiki in tetraplegiki Jožeta Magdiča pripravilo DP Prekmurja in Prlekije, sledili so koroški kegljači, ki so v svojih vrstah imeli odličnega kegljača  Stanka Grnjaka, kegljaško tekmovanje pa v spomin Petra Zdovca organizira tudi DP jugozahodne Štajerske.
Pod okriljem Zveze paraplegikov Slovenije pa v štirih krogih poteka tudi ligaško kegljaško tekmovanje. Na teh tekmovanjih imajo kegljači na voljo 120 lučajev – 60 na polno in 60 na čiščenje.
Kegljačice in kegljači paraplegiki in tetraplegiki tekmujejo v ekipni in posamični konkurenci, razdeljeni pa so v štiri skupine – moški, ženske, tetraplegiki in veterani.
S kegljanjem se lahko ukvarjajo tudi starejši paraplegiki in parapleginje, ker v rekreativni obliki ne zahteva posebne fizične pripravljenosti. Ugodno pa vpliva na razvoj motoričnih sposobnosti, koordinacijo gibljivosti in ravnotežje. Kegljamo seveda brez zaleta na standardnih vozičkih in pravilih, ki veljajo tudi za neinvalidne kegljače.
V kegljaških vrstah smo imeli kegljača paraplegika, ki je bil kljub častitljivim sedemdesetim letom vedno v vrhunski formi. Kar po vrsti je osvajal naslove državnega prvaka in dosegal take rezultate, da so mu mladi tekmovalci komaj sledili.

Vir: ZPS