Na meddržavnem srečanju smo se člani in članice odločali med različnimi destinacijami, ki smo jih predlagali za izlet. Večina nas je podprla odločitev za dolino Kamniške Bistrice z ogledom Kamnika in javnega parka Arboretum – Volčji potok.
V soboto, 12.7. se je 29 članic in članov s spremljevalci odpravilo s štirimi prilagojenimi kombiniranimi vozili proti Kamniku, mestu z bogato kulturno dediščino. Po zabavni in dinamični poti je v Kamniku celotno skupino pričakal izkušen in strokovno podkovan vodnik, Miha Babnik, ki si zasluži vse pohvale za izčrpen in bogat prenos znanja in vodenja.
Odšlo se je na Kamniško podeželje, do vasi Zgornje Palovče, kjer na začetku zaselka stoji 350 let stara Budnarjeva muzejska hiša. Je kot živi muzej v spomin načinu življenja naših prednikov. Hiša spada pod spomeniško varstvo in nosi ime po zadnjem v njej živečem lastniku Cvetu Budnarju. Gank z južno fasado je vedno obsijan s soncem, saj je hiša delno zidana, delno lesena, na netipičen način prislonjena v breg. Domačija predstavlja dom takratnega srednje velikega kmeta in je zajemala vežo s črno kuhinjo, kamro, pod katero streho je tudi gospodarsko poslopje. Med posebnosti, ki zaznamujejo domačijo uvrščamo predvsem črno kuhinjo z odprtim ognjiščem iz katere se še vedno vali dim, kmečko izbo z javorjevo mizo, klopjo okrog in okrog, špampet (postelja) in mentrga (miza za mesenje testa). To so bili utrinki življenja naših babic in dedov.
Pot se je nadaljevala do naravne znamenitosti- izvira Kamniške Bistrice, kjer je bila nekoč močno razvita obrt kovaške, usnjarske in žebljarske smeri. Tod so delovali tudi mnogi mlini in žage. Kamniška Bistrica je reka, ki izvira ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp v kraškem izviru (Veliki izvir) na višini 590 metrov in teče pretežno po apnenčastem ozemlju Bistriške doline. V dolžino meri 32,8 kilometra, njeno porečje pa obsega 535 km². Po ogledu reke, kjer je najgloblje zarezala svojo strugo, se je obedovalo v tradicionalnem gostišču pri Gamsu.
Napotili smo se v stari del Kamnika in kjer je bil ogled rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki je ena od zadnjih kulturnih pridobitev tega mesta. Prvi samostojni muzej je posvečen življenju in delu slovenskega domoljuba, generala in kulturnika, pesnika in bibliografa. Po koncu 1. svetovne vojne ob razpadu Avstro-Ogrske je imel Rudolf Maister odločilno vlogo na Štajerskem in Koroškem, predvsem, ko so se oblikovale nove države in nove meje, saj je tudi takrat 29. oktobra 1918 nastala država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1. decembra združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na dan, ko je Rudolf Maister osvobodil Maribor (23. novembra 1918) praznujemo državni praznik- dan Rudolfa Maistra. Veliko vlogo je odigral s sodelavci v bojih na Koroškem , s prostovoljci Maistrovi borci iz Štajerske in Kranjske. Razstava na sodoben, muzealski način pritegne in predstavi pomen generala Rudolfa Maistra v slovenski zgodovini in njegovo ljubezen do slovenske zemlje.
V Kamniku nas na bogato dediščino opozarjajo že pročelja hiš , številni kulturni in sakralni spomeniki, ki mu dajejo pridih bogatega srednjeveškega jedra.
Za konec smo prihranili ogled največjega botaničnega parka v Sloveniji Arboretum v Volčjem potoku, ki je primerljiv s tovrstnimi parki na svetovni ravni. Še posebno je obiskan v pomladnem času, saj takrat v njem cveti na milijone pomladnih cvetic. Arboretum je strokovni izraz za zbirko dreves in grmovnic. Značilnost Arboretuma v Volčjem potoku je ta, da so drevesa in grmi od začetka sajeni z veliko mero estetske in krajinske umestitve. Člani in članice so lahko občudovali ta prelep botanično bogat park, kjer uspeva približno 3.500 različnih vrst in sort listavcev in iglavcev, trajnic, ter samoniklih zelnatih rastlin.
Po zelo poučnem in bogatem programu celotnega izleta so se članice in člani z velikimi vtisi in bogatejši za spoznanja in dogodivščine, ponovno odpravili nazaj domov, v svoje panonske ravnice.
Avtor: Anita Trebše
