Medgeneracijska druženja velikokrat prispevajo k zmanjševanju generacijskih prepadov, zato ga na društvu vsako leto z veseljem organiziramo. Recept za uspešno sodelovanje je predvsem v dialogu in prav dialog je bil rdeča nit druženja.
Turobno vreme ni odvrnilo članov in članic od misli, da se srečajo, poveselijo in kaj spregovorijo. Kljub velikemu številu starejših članov in članic je na društvu tudi nekaj mladih, ki radi prihajajo in se med seboj povezujejo in srečujejo.
Medgeneracijsko druženje se velikokrat aktivira in realizira skozi različne športne dejavnosti, ob igranju družabnih iger in drugih aktivnostih, ki so danes med mladimi že pozabljene.
To so srečanja, ko mladi in stari ugotovijo, da imajo veliko skupnega in da drug od drugega lahko še mnogo pridobijo, spoznajo, se naučijo, saj vsi v sebi nosimo zaklade, ki si jih lahko podarjamo.
Nekateri med njimi so o medgeneracijskem druženju povedali:
Jolanka Hari: “Tovrstna srečanja me vedno znova veselijo, saj se rada družim z mladimi, ki mi prinašajo novo, svežo energijo in zato se v njihovi družbi počutim prijetno, bolj živo. Mladi morajo biti med nami, saj tako skupaj boljše delujemo.”
Neža Kuhar: “Zdi se mi prav, da se medsebojno družimo, saj mi starejši prisluhnemo mladostni radovednosti in iskrivosti, v zameno pa ponudimo nasvete in življenjske izkušnje. Tovrstna druženja so dragocena za obe generaciji.”
Ladislav Kepe: “Zavedam se, da so starejši velikokrat modrejši, zato rad prisluhnem njihovim zgodbam, znanju in izkušnjam. Medgeneracijska druženja pozdravljam, saj je to tudi eden od pokazateljev, kako družba deluje, napreduje in v kateri smeri se razvija.”
Živimo v družbi, kjer število starejših skokovito narašča, zato je velikega pomena krepiti solidarnostno vez med generacijami. Mlajši so starejšim lahko v veliko podporo in oporo, medtem, ko so starejši velikokrat vir znanja, modrosti in dragocenih izkušenj. Medgeneracijsko sodelovanje je zavestna odločitev in v družbi, ki se stara, družbena nuja. Razumemo jo kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže.
Za družbeni razvoj je pomembno, da se dosežki preteklih rodov prenašajo na mlajše generacije. Ohranjajmo, obnavljajmo in razvijajmo tudi v prihodnje takšna srečanja, saj nas le-ta povezujejo v smislu sožitja za prihodnost in blagostanje.
Avtor: Anita Trebše
