Dne 10. septembra 2025 smo se člani našega društva odpravili na enodnevni izlet po razgibanih krajih Goričkega in slovenskem Porabju, kjer se stikajo slovenska, madžarska in avstrijska kultura. Pot nas je vodila skozi številne zanimive kraje, polne naravnih lepot, zgodovine in bogate kulturne dediščine. Posebno vrednost pa je izletu dala gospa Marijana Sukič, dolgoletna urednica časopisa Porabje in izvrstna poznavalka tega edinstvenega območja. Od slovensko-madžarske meje nas je spremljala kot vodnica ter s toplino in strokovnostjo predstavila vsak kotiček Porabja.

Našo pot smo začeli v Ženavljah, kjer stoji spomenik prvemu balonu, ki je leta 1934 pristal na slovenskih tleh. Zgodovinski spomin na ta dogodek nas je uvedel v dan, poln zanimivih zgodb in doživetij. Nato smo se ustavili na socialni kmetiji Korenika v Šalovcih, kjer smo si ogledali delovanje kmetije, pričakalo nas je tudi okusno domače kosilo.

Pot nas je nato vodila čez mejo v Porabje, kjer smo najprej obiskali najmanjšo slovensko vasico Andovci (Orfalu). Tukaj smo si ogledali Porabsko domačijo, ki priča o življenju slovenskih kmetov na tem območju. Dvorišče domačije krasi simbolični Mali Triglav – kamen, ki ga je vasici podaril Triglavski narodni park, v njegovo podnožje pa je vgrajenih sedem kamnov iz vseh sedmih slovenskih vasi v Porabju. V bližini domačije leži tudi Črna mlaka, naravni biser in del Narodnega parka Örség.

Sledil je obisk Monoštra (Szentgotthárda), osrednjega mesta Porabja, ki se ponaša z dolgo zgodovino – nastal je že v 12. stoletju ob nekdanjem cistercijanskem samostanu. Posebno nas je navdušila veličastna cerkev Marije Vnebovzete, tretja največja baročna cerkev na Madžarskem, z osupljivimi freskami in stranskimi oltarji. Ena izmed fresk prikazuje zmago nad Turki – dogodek, ki je mestu dal pomembno vlogo v zgodovini. V Monoštru smo si ogledali tudi Slovenski kulturni in informacijski center Lipa, kjer smo si ogledali kratek film o življenju Slovencev v Porabju, nato pa uživali v okusnem kosilu.

Na izletu smo se ne le naužili čudovitih razgledov, lokalnih okusov in zanimivih zgodb, temveč tudi globlje spoznali življenje porabskih Slovencev, ki v sedmih vaseh še vedno negujejo slovenski jezik, kulturo in tradicijo. Po ocenah naj bi v tem območju živelo še okoli 5000 Slovencev.

Zahvaljujoč odličnemu vodenju gospe Marijane Sukič, smo si Porabje lahko ogledali skozi oči nekoga, ki tukaj živi, čuti in razume ta prostor. Njeno pripovedovanje je v vsakem izmed nas pustilo močan vtis – o povezanosti, ohranjanju kulturne dediščine in sobivanju narodov na stičišču držav.