Odziv na povabilo Varuha človekovih pravic na predstavitev ugotovitev Posebnega poročila o dostopnosti centrov za socialno delo za invalide

Avtor: Maša Balažič

Predsednik društva Stanko Novak se je v četrtek, 1. decembra 2022 ob 10.00 uri na sedežu Varuha človekovih pravic RS v Ljubljani, udeležil predstavitve ugotovitev Varuha človekovih pravic iz Posebnega poročila o dostopnosti centrov za socialno delo za invalide.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ugotavljal stanje dostopnosti v vseh 63 enotah centrov za socialno delo po Sloveniji in ugotovil, da ni optimalno, še več, v nekaterih primerih je celo kritično. »Nekatere enote centrov za socialno delo nimajo zagotovljene niti fizične dostopnosti svojih prostorov za gibalno ovirane, skoraj 20 centrov za socialno delo nima sanitarij, dostopnih za invalide, zato jih tam usmerjajo na sanitarije na bližnji bencinski servis ali v 200 metrov oddaljen zdravstveni dom. To je nedopustno in kaže na brezbrižnost države in vodstva posameznih enot centrov za socialno delo. Ne samo premagovanje arhitekturnih ovir, ključno je premagati tudi miselne ovire ter zagotoviti ustrezno infrastrukturo, da bo omogočena enaka obravnava vseh oseb v družbi oziroma njihovo socialno vključevanje,« je izpostavil varuh Svetina. Kot je poudaril, v centre za socialno delo prihajajo posamezniki v hudih stiskah, zato je povsem nesprejemljivo, da takšne ustanove še 11 let po uveljavitvi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov niso prilagojene po kriterijih dostopnosti.

Svoje izkušnje o (ne)dostopnosti centrov za socialno delo in drugih javnih ustanov so na dogodku predstavili tudi Stanko Novak (predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije), Matej Žnuderl (predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije), Anton Petrič (strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije) ter Matjaž Juhart (generalni sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije).

K besedi je bil povabljen predsednik društva, ki je najprej pohvalil nove sanitarije pri Varuhu človekovih pravic in izrazil željo, da bi se tudi  drugi javni zavodi zgledovali po ureditvi sanitarnih prostorov.  Sam se namreč že 25 let ubada z dostopnostjo oziroma z odpravami arhitektonskih ovir.

Povedal je, da na področju dostopnosti napredujemo, vendar še vedno ostaja nekaj perečih problemov. Tukaj se velikokrat pojavijo težave pri dostopu do javnih zgradb, kjer so stopnice ali je klančina prestrma in preozka. Pogosto imajo sanitarije preozka vrata ali so premajhne, tudi pri dvigalih so problem preozka vrata,« je svoje izkušnje strnil Stanko Novak. Infrastruktura okrog javnih zgradb ni nikakor prilagojena, tukaj mislimo na starejše tlakovce, rešetke, kanalizacijske pokrove, luknjasto cestišče, podhode in klančine, ki so pogosto prestrme. Obenem so še ostri in previsoki robovi na bankinah, pri javnih zgradbah in večstanovanjskih objektih večkrat naletimo na pomanjkanje ali pa neprimerno parkirno mesto, ki pa ga na žalost velikokrat zasedejo osebe, ki niso invalidi. Nadaljeval je, da  so nekoliko bolj prilagojeni novi javni objekti, trgovski centri in bencinske črpalke. Vendar se tudi  pojavijo težave, ko je potrebno prositi za ključ za wc ali pa zvoniti, da se odprejo vrata. Določeni wcji so pa brez ključavnice. Pove, da to ni prav, in da ko bo oseba, ki ni invalidna prosila za ključ in zvonila, da se odprejo vrata bo to po njegovem v redu. Od države zato pričakuje, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava za vse ljudi oziroma njihovo socialno vključevanje.

Izpostavi primer stavbe državnega zbora kot dobronamerno kritiko, in sicer pot osebe na vozičku od predvhoda do glavnega vhoda prek stopniščne dvižne ploščadi, ki je zelo nerodna, počasna in predvsem ne omogoča samostojne uporabe. Pove, da so stopniščne dvižne ploščadi kot neka začasna rešitev. In zopet izpostavi, ko naletimo na  kaj takega, smo zelo hvaležni, da pridemo na določeno mesto, vendar pa zopet nismo v istem položaju z osebami, ki niso invalidi, saj je potrebno nekoga zaprositi, da te zapelje s to dvižno ploščadjo.

Izpostavi tudi primer dobre prakse Mestne občine Murska Sobota, kjer vedno povabijo za odpravo arhitektonskih ovir k sodelovanju predstavnika društva, kar se tudi vidno pozna pri odpravljanju ovir v občini. Želi, da bi tudi druge občine, ki pokrivajo naše društvo, izvajale podobno prakso.

Zaključuje, da bi se težave lažje in pogosteje reševale  – vsaj delno, ali še bolje v celoti –, če bi pomoč zagotovila država. Tako v zvezi načrtovanja stroškov kot  njihove izvedbe. Na koncu izpostavi, da na področju dostopnosti napredujemo bolje, da se stvari premikajo v pravo smer. Vendar kot pravimo: Nič za invalida brez invalida.

Težave slepih in slabovidnih je izpostavil predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl, ki je navedel, da je dostopnost za njih večplasten problem, nimajo namreč usmeritev, ali so pred pravimi vrati. Po spletu ne morejo urejati zadev, tako kot jih lahko drugi. Branje odločb pa je zanje prav posebna težava. Primer dobrega delovanja in sodelovanja izpostavi Mestno občino Murska Sobota.

Po besedah Antona Petriča, strokovnega sodelavca Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, imajo pri javnih storitvah pravico do uporabe tolmača, vendar opažajo, da na CSD pomoč tolmača večinoma jemljejo lahkotno.