Avtor: Janja Buzeti

Letos nas je pot vodila na avstrijsko Koroško do mesta Celovec, ki leži ob čudovitem Vrbskem jezeru. Po okrepčilu v gostišču Delalut, smo najprej obiskali Minimundus in v uri in pol prepotovali ves svet ter si ogledali približno 159 modelov svetovnih znamenitosti (zgradb, ladij in vlakov) v miniaturnem formatu. Posebnost teh razstavnih modelov pa ni samo v njihovem, do potankosti enakem izgledu, temveč so tudi zgrajene iz točno tistih materialov kot njihovi originali. Po občudovanju svetovnih znamenitosti smo našo dogodivščino nadaljevali ob Vrbskem jezeru, kjer smo za kratek čas postali in si privoščili kavo s prečudovitim pogledom na jezero. Počutili smo se kot na morju.

Glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, ki je znano predvsem po znamenitih renesančnih stavbah in strašnem zmaju ter obdano s številnimi gradovi, je bilo ustanovljeno v 12. stoletju. A ker je v 15. stoletju dvakrat močno pogorelo, starejših zgradb od tega stoletja skorajda nismo videli.

Med potepanjem po mestnem jedru smo se sprehodili mimo Deželne hiše, v kateri se nahaja dvorana 665 grbov koroških plemiških družin, vse do starega trga, kjer stoji spomenik, ki simbolizira zmago krščanstva nad Turki (na spodnjem delu je turški pol mesec, nad njim pa križ). Pot smo nadaljevali po Kramergasse, prvi peš poti, ki povezuje stari in novi trg in tam naleteli na zanimivega možiclja Mandla, ki je glavni krivec za nastanek Vrbskega jezera. Zgodba pravi, da je le ta od kmetov zahteval, da vsaj en dan v tednu posvetijo Bogu in ne delajo nič. A ker ga niso poslušali, je odprl svoj sodček in sledilo je tridnevno deževje, ki je zalilo tamkajšnja polja ter kaznovalo kmete, ker niso bili poslušni. Tako se danes, na zahodnem delu mesta, razprostira čudovito Vrbsko jezero, ki privablja številne turiste iz različnih koncev sveta.

Ogled mesta smo zaključili pri strašnem zmaju, ki je simbol Celovca. Legenda pravi, da je bilo nekoč na ozemlju današnjega Celovca močvirje, obdano z meglo, kjer so kmetje pasli svojo živino in ob slabem vremenu slišali grozno rjovenje. Vse pogosteje pa je izginjala tudi njihova živina. Odločili so se, da temu naredijo konec, zato so za drevo privezali bika, da bi privabili zmaja iz svoje votline. Ko se je ta le prikazal so ga kmetje z gorjačo ubili in mesto osvobodili pred to ogromno pošastjo. Sredi mesta tako stoji velik spomenik zmaja, zraven njega pa kmet z gorjačo v roki.

Na poti proti meji s Slovenijo smo postali še na Gosposvetskem polju, kjer sredi polja stoji vojvodski prestol z dvema sedežama, ki predstavljata dvojno oblast – vojvodo in kraljevo. Na vzhodnem, vojvodovem sedežu je novoustoličeni karantanski knez podeljeval in odvzemal fevde. Prestol je bil tudi zadnji, tretji del obreda pri kronanju koroških vojvod.

Po pestrem dnevu smo si privoščili še zgodnjo večerjo v prijetni gostilni z odlično hrano in prijazno postrežbo ter se v poznih večernih urah, polni prijetnih vtisov čudovitega izleta, vrnili v Prekmurje.